Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Kaj prinaša ZIUZEOP (mega anti korona zakon) na delovnopravnem področju za zasebni sektor

17.4.2020, Vir: Verlag Dashöfer, Dolžina video posnetka: 01:28:48

Mega anti korona zakon (ZIUZEOP) je bil sprejet zaradi razglašene epidemije Covid-19. Gre za interventni zakon, zato se njegovi ukrepi uporabljajo od 13. marca (če ni drugače določeno) pa do 31. maja (izjemoma do 30. 6., če epidemija še ne bo preklicana). Vsebuje sicer več ukrepov, vendar predstavljeni vam bodo ključni delovnopravni. Je pa v pripravi že PKP #2, ki bo pomembno spremenil nekatere določbe iz ZIUZEOP.

Vsebina:

  • Čakanje na delo po ZIUPPP in ZIUZEOP.
  • Opravičena odsotnost zaradi višje sile.
  • Oprostitev plačila PIZ in krizni dodatek.
  • Bolniško nadomestilo v breme ZZZS.

 KER JE BIL PO IZVEDBI ON-LINE SEMINARJA SPREJET ZIUZIOP-A, predavateljica na kratko pisno navaja NOVOSTI, ki so v veljavi od 1. 5. 2020:

Kaj na delovnopravnem področju prinaša ZIUZEOP-A

Od 1. 5. dalje velja novela ZIUZEOP-A, ki je bil objavljena v Uradnem listu št. 61/20 in velja od 1. 5. 2020. Spreminjajo se predvsem pogoji za upravičence do povračila nadomestila plače za delavce, ki so na čakanju na delo ali opravičeno odsotni zaradi višje sile in razširja se krog upravičenih delodajalcev.

Povzemam ključne spremembe:

I.Povračilo nadomestila plače  za čas čakanja na delo ali opravičene odsotnosti zaradi višje sile

1.Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci iz skupine K po SKD, vendar le tisti, ki imajo do 10 zaposlenih na dan 13. 3. 2020 ter humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogojev. Niso pa upravičena tuja diplomatska predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS in

2.Do ukrepa bodo upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

3.Ti prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

4.Delavec ima v času čakanja na delo pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 dni v tekočem mesecu. Brisali so besedo "zaporednih". To v praksi pomeni, da lahko delodajalec delavca v tekočem mesecu vpokliče nazaj na delo za več ali manj kot sedem dni. Je pa od števila delovnih dni delavca v tekočem mesecu odvisen način sporočanja morebitnega ponovnega čakanja na delo zavodu za zaposlovanje.

 

Če delodajalec delavca vpokliče na delo mora to na ZRSZ predhodno sporočiti (31/3 ZIUZEOP). Če je bil delavec vpoklican na delo le do vključno 7 dni v tekočem mesecu, ob ponovni odreditvi čakanja na delo nova vloga in nova odredba na ZRSZ nista potrebni. V tem primeru ni nobenega sporočanja zavodu za zaposlovanje.

 

Če delodajalec delavca, ki ga je v tekočem mesecu že poklical nazaj na delo za 7 dni, znova pokliče na delo (npr. 8., 9., ….. dan), mu na ZRSZ ni treba predložiti nove vloge, ampak mora poslati le novo odredbo o napotitvi na začasno čakanje na elektronski naslov: gpzrsz@ess.gov.si, z navedbo številke sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače (11065-xxx/2020). Ne sme pa delodajalec pred vrnitvijo delavca na delo pozabiti to sporočiti zavodu za zaposlovanje na elektronski naslov.

5.V času trajanja ukrepov (13. 3.  - 31. 5./30.6.) velja za vse delavce, ki so na čakanju na delo ali opravičeno odsotni zaradi višje sile, da mora njihovo nadomestilo plače znašati 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 in ne manj kot znaša minimalna plača. Tudi če delodajalci ne bodo uveljavljali ukrepov.

6.Postopki na ZRSZ začeti po ZIUZEOP se dokončajo po ZIUZEOP, razen, če bi bilo dokončanje postopka po ZIUZEOP-A za delodajalca ugodneje. Za ugodnejšo se šteje tista, katere uresničitev ne bi imela za posledico postopka vračila državne pomoči.

II.Krizni dodatek in oprostitev plačila PIZ

1.Krizni dodatek se izplača delavcu ob plači.

2.Če delavec dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (67. člen ZDR-1) ima pravico do kriznega dodatka v višini, kot če bi delal polni delovni čas.

3.Delavcu pripada krizni dodatek tudi za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal. Dodatek pa mu ne pripada za druge odsotnosti z dela.

4.Zaradi spremembe 99. člena je oprostitev plačila PIZ avtomatizem in ni izbira delodajalca. Delodajalec namreč lahko kljub temu, da ne bo plačal prispevkov za PIZ v letu in za leto 2020 deli dobiček, izplačuje nagrade poslovodstvu, izplačuje del plače za poslovno uspešnost, kupuje lastne deleže in delnice.

5.Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci K po SKD, če zaposlujejo do 10 delavcev na dan 13. 3. 2020. Niso pa upravičena tuja diplomatska predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.

6.Vsem delavcem, zaposlenim v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih pripada krizni dodatek. delodajalcu bo znesek za invalida povrnil JŠRIPS, za druge delavce pa je strošek delodajalca (zagotovijo jih iz naslova oprostitev in olajšav, ki jih imajo).

III.Plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje

Delodajalci, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, so za delavce, ki so na čakanju na delo in za tiste, ki delajo, oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače, prejete za delo oziroma od nadomestila plače od 13. 3.  - 31. 5. 2020.

Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Dodatni odgovori na vprašanja iz video seminarja na portalu DARA tukaj.

Predavateljica:

mag. Nina Scortegagna Kavčnik je vodja Službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve in Svetovalnega in izobraževalnega centra pri Obrtno – podjetniški zbornici Slovenije ter predavateljica na fakulteti ter višjih šolah in strokovnih konferencah, avtorica številnih strokovnih in znanstvenih člankov ter knjig s pravnega področja, kot so: Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, Najemna pogodba za stanovanje in poslovni prostor, Zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, Vse, kar morate vedeti o letnem dopustu in regresu ter Odpoved pogodbe o zaposlitvi.

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih